Mini poletni roman (5.poglavje)

Opazovala sem Kodranko, ki je stopicljala za Lady Opium. Izgledalo je, kot da se ji bo ravnokar obesila na hrbet. Ostala tri dekleta, ki so tudi padla prvo avdicijo, so hodila pet metrov za njima. Kakšna piflarka je ta Kodranka. Ali je to mogoče ena izmed tistih ljudi, ki so že od samega začetka odločeni, … Continue reading Mini poletni roman (5.poglavje)

“Otroške zabave potrebujejo starši, ne otroci.”

(Naslov sem ukradla iz tega prispevka. Idejo pa dobila iz tukaj.) Predlagam, da si preberete oboje. Torej. V zadnjih letih je naraslo število vodenih/animiranih rojstnodnevnih zabav za otroke. To poteka približno tako. Slavljenec praznuje rojstni dan v neki "ustanovi", kjer animator vodi skupinico otrok. Starši so plačali nek znesek za to zabavo. Večinoma je to … Continue reading “Otroške zabave potrebujejo starši, ne otroci.”

Denar ne more kupiti sreče. Ali pač?

Ste že slišali za raziskavo, kjer so preučevali nivo srečnosti ljudi, ki so zadeli na loteriji in ljudi, ki so utrpeli nesrečo in postali paraplegiki? Ugotovili so, da so bili paraplegiki srečnejši. Iz tega potemtakem lahko sklepamo, da denar ljudi ne osrečuje. No, jaz nisem zadela na loteriji, lahko pa povem, da sem zaenkrat srečnejša, … Continue reading Denar ne more kupiti sreče. Ali pač?